Koža je naš največji organ, ki ščiti notranje organe. Pogosto ji posvečamo premajhno skrb, še posebej ko gre za naše najmlajše.
Koži odrasle osebe in dojenčka se med seboj razlikujeta, zato moramo uporabljati kozmetične izdelke, ki so posebej prilagojeni potrebam dojenčka.
Njegova koža še ni zrela, epidermis in poroženela plast sta kar 5-krat tanjša in izjemno prepustna v primerjavi s kožo odrasle osebe, delovanje kožne bariere pa je omejeno. Dojenčkova koža je izjemno krhka in izjemno občutljiva na UV žarke, delovanje žlez lojnic in znojnic pa je nižje kot pri odrasli osebi. Pri otroški koži je večja izguba vode iz povrhnjice (TEWL) in manj naravnih vlažilnih faktorjev (NMF) v poroženeli plasti.
Pri novorojenčkih in dojenčkih (do 12. meseca) se koža še razvija, zato moramo izjemno skrbno izbirati ustrezne kozmetične izdelke. Pri otrocih od 1. do 12. leta je koža že popolnoma razvita, vendar še vedno ni enako sposobna kot koža odraslih, zato je do 12. leta priporočljiva uporaba otroške kozmetike. Do 6. leta na primer imunski sistem še vedno ni popolnoma razvit.
Razmerje med površino kože in telesno težo je različno pri dojenčkih in odraslih. To pomeni, da ima vsak izdelek, ki ga nanesemo na kožo dojenčka, veliko močnejši učinek nanj. Vse, kar nanesemo na kožo, prodre v telo in ima lahko presenetljivo močan učinek na dojenčka.
Uredba o izdelavi kozmetičnih izdelkov za otroke
Ker izdelki, ki jih uporabljamo pri negi dojenčka in otroka lahko vsebujejo kemikalije, ki izdelek na primer penijo, kot tudi različne dišave, konzervanse in barvila, moramo biti izjemno pozorni nanje, saj imajo lahko negativen vpliv na kožo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 1223/2009 o izdelavi kozmetičnih izdelkov za otroke zahteva visoko kakovost sestavin, ki ne smejo biti dražeče in alergene, vsebnost konzervansov mora biti čim nižja in izdelki naj ne bi vsebovali barvil.
Česa ne sme vsebovati kozmetični izdelek za
dojenčke in otroke?
-
Parabeni
V kozmetičnih izdelkih so kot konzervansi. Spadajo med hormonske motilce, povezuje pa se jih tudi z rakom na dojki. Prodrejo v telo in oponašajo glavni ženski spolni hormon – estrogen. -
Fenoksietanol
Fenoksietanol je pogost konzervans v kozmetičnih izdelkih. Je alternativa formaldehidu in je potencialno alergen. -
Ftalat
Skozi kožo z lahkoto prehaja v telo. Spada med hormonske motilce, saj vpliva na delovanje hormonov in škodi reproduktivnim organom na stopnji fetusa. -
Formaldehid
Formaldehid se je pred več leti uporabljal kot prvi biološki konzervans. Je alergen, toksičen, karcenogen in mutagen. -
BHT (Butiliran Hidroksitoluen) in BHA (Butiliran Hidroksianizol)
BHT in BHA sta sorodna sintetična antioksidanta, ki služita za ohranjanje obstojnosti izdelkov. Sta kemikaliji, ki spadata med hormonske motilce in karcerogene, nevarni pa sta tudi okolju. BHA zavira delovanje moških spolnih hormonov, kar vpliva na plodnost. -
Umetna barvila
Sintetična barvila so narejena iz petrokemikalij in premogovega katrana. Veliko umetnih barvil je povezanih z resnimi težavami z zdravjem in so obravnavana kot toksična. -
Klorheksidin
V kozmetičnih izdelkih se ga uporablja kot konzervans. Povzroča alergije. -
Klorfenesin
Sintetični konzervans, ki ni tako toksičen kot parabeni, vendar za dojenčke in otroke ni varen. Povzroča draženje in kontaktni dermatitis. -
MIT (Methylisothiazolinone) in MCIT (Methylchloroisothiazolinone)
Konzervansa, ki se pogosto uporabljata v kozmetičnih izdelkih in sta kontaktna alergena. -
Eterična olja
Lahko močno dražijo kožo in izzovejo alergijo. Veliko eteričnih olj vsebuje kemične snovi, ki povzročijo kasnejšo preobčutljivost. Sintetična barvila so narejena iz petrokemikalij in premogovega katrana. Veliko umetnih barvil je povezanih z resnimi težavami z zdravjem in so obravnavana kot toksična.
