Aktinična keratoza se najpogosteje začne neopazno – kot majhna, hrapava lisa na čelu, uhlju ali lasišču, ki jo marsikdo zamenja za suho kožo. Gre za spremembo, ki nastane po dolgoletnem izpostavljanju soncu, dermatologi pa jo uvrščajo med predstopnje kožnega raka. Zato je pomembno, da jo pregleda dermatolog in da koži poleg zdravljenja, ki ga predpiše, vsak dan zagotovite ustrezno zaščito pred soncem.
V nadaljevanju boste izvedeli, zakaj je pri aktinični keratozi tako pomembna vsakodnevna zaščita pred soncem, na katera mesta morate biti še posebej pozorni in kako je videti preprosta dnevna rutina.
Vsebina
1. Zakaj je pri aktinični keratozi zaščita pred soncem tako pomembna?
2. Zakaj zaščita tudi pozimi?
3. Pozabljena mesta
4. Kako je videti dnevna rutina?
5. Navade, ki koži pomagajo dolgoročno
6. Kdaj se obvezno oglasiti pri dermatologu?
1. Zakaj je pri aktinični keratozi zaščita pred soncem tako pomembna?
Aktinična keratoza nastane zaradi nakopičenih poškodb, ki jih UV-sevanje skozi leta povzroči v kožnih celicah. Spremembe se najpogosteje pojavijo po 50. letu starosti, pri ljudeh s svetlo poltjo in pri tistih, ki so veliko časa preživeli na prostem – pri delu, na vrtu, ob morju ali pri športu.
Koža, na kateri se je aktinična keratoza že pojavila, je že poškodovana zaradi sonca. Vsaka dodatna izpostavljenost UV-žarkom pomeni dodatno obremenitev, zato je vsakodnevna uporaba izdelka z zelo visoko zaščito pred soncem eden temeljnih ukrepov za zmanjševanje tveganja za nastanek novih sprememb. Dermatologi jo priporočajo tudi med zdravljenjem in po njem.
2. Zakaj zaščita tudi pozimi?
UV-sevanje je prisotno skozi vse leto. Pozimi je običajno šibkejše, vendar doseže kožo tudi ob oblačnem vremenu, sneg pa odbije velik del UV-žarkov. Zato pri koži, nagnjeni k aktinični keratozi, zaščite pred soncem ob koncu poletja ne opustimo – je del vsakodnevne nege v vseh letnih časih.
3. Pozabljena mesta
Aktinična keratoza se najpogosteje pojavi na delih telesa, ki so bili leta izpostavljeni soncu. Prav na ta mesta pri nanašanju zaščitnega izdelka pogosto pozabimo:
- uhlji in predel za ušesi,
- teme in lasišče, zlasti pri redkih laseh ali plešavosti,
- čelo in senci,
- vrat in dekolte,
- hrbtišči dlani in podlakti,
- spodnja ustnica.
Klobuk s širokimi krajci in oblačila kožo dodatno zaščitijo, vendar ne nadomestijo uporabe zaščitnega izdelka na nepokritih delih kože.
4. Kako je videti dnevna rutina?
Zjutraj: po nežnem čiščenju in vlaženju nanesite izdelek z zelo visokim zaščitnim faktorjem na vse predele, izpostavljene soncu – tudi na pozabljena mesta.
Opoldne: zaščitni izdelek nanesite ponovno v skladu z navodili za uporabo, zlasti če ste zunaj, se potite ali ste si obrisali obraz.
Zvečer: kožo nežno očistite in nanesite vlažilno nego.
Za kožo, nagnjeno k aktinični keratozi, je razvit ISDIN Eryfotona AK-NMSC Fluid SPF 100+, medicinski pripomoček s fotoliazo (DNA Repairsomes®), namenjen preprečevanju in dodatnemu zdravljenju aktinične keratoze. Uporablja se v skladu z navodili za uporabo, dvakrat na dan – zjutraj in opoldne – na predelih, izpostavljenih soncu. O tem, ali je primeren za vas in kako njegovo uporabo uskladiti z zdravljenjem, se posvetujte z dermatologom ali farmacevtom. Več izdelkov za kožo, nagnjeno k aktinični keratozi, najdete v kategoriji Aktinična keratoza.
5. Navade, ki koži pomagajo dolgoročno
- Izogibajte se neposrednemu soncu med 10. in 16. uro.
- Ne obiskujte solarija.
- Enkrat na mesec si z ogledalom preglejte kožo od glave do pet – za pregled lasišča in hrbta lahko prosite bližnjo osebo.
- Spremembe, ki jih opazite, fotografirajte, da boste lažje spremljali njihov videz.
- Če imate aktinične keratoze ali ste imeli kožnega raka, se z dermatologom dogovorite za redne kontrolne preglede.
6. Kdaj se obvezno oglasiti pri dermatologu?
K dermatologu pojdite, če opazite novo hrapavo liso, ki ne izgine, če obstoječa sprememba raste, krvavi, boli ali peče ali če se pojavi na ustnici. Več o tem, kako prepoznati aktinično keratozo in kako poteka pregled, preberite v članku Aktinična keratoza: kdaj moram obvezno k dermatologu?
Kako še pravimo aktinični keratozi in kako je videti
Aktinično keratozo imenujemo tudi solarno, sončno ali senilno keratozo. Ljudje jo pogosto opišejo s svojimi besedami: kot hrapave lise na obrazu, suho in luskasto kožo, ki se ne umiri, skorjice na pleši, ki odpadejo in se znova pojavijo, ali kožo, ki je na otip kot smirkov papir. Spremembe so lahko barve kože, rožnate, rdeče ali rjavkaste, najpogosteje pa se pojavijo na čelu, nosu, uhljih, plešastem lasišču, hrbtišču dlani in podlakteh – na delih telesa, ki so bili leta izpostavljeni soncu.
Aktinična keratoza ni isto kot seboroična keratoza, starostne pege ali prhljaj, čeprav jih laik zlahka zamenja. Zato vsako hrapavo ali luskasto spremembo, ki ne izgine, raste, srbi ali krvavi, pokažite dermatologu. Po postavljeni diagnozi je pomembna vsakodnevna zaščita kože z izdelkom z zelo visokim zaščitnim faktorjem SPF – skozi vse leto.
Imate vprašanje ali potrebujete nasvet?
Pišite mi na [email protected]. Z veseljem vam bom pomagala.
Mateja Jemec
Članek je informativne narave in ne nadomešča pregleda ter nasveta zdravnika.